Krzno nosijo le lepe živali in grdi ljudje!

Nošenje krzna je morda potrebno za preživetje in zdravje določenih skupin Inuitov na daljnem severu. Ali lahko trdimo enako za prebivalce Ljubljane ali Maribora? New Yorka ali Pariza? Ne, ne preživetje ne zdravje nista razlog za nošenje krzna v omenjenih mestih. Razlog je moda.

Avtor: Lifestyle natural, 02.12.2017

 


Neverjetno, kako lahko tak trivialen interes pusti za seboj toliko trpljenja in smrti.
Vsako leto je več kot 50 milijonov živali ubitih samo za krzno. 45 milijonov jih je vzgojenih na krznarskih farmah, ostale so ujete s pastmi v naravi (Kanada, Aljaska, Rusija), in sicer zlasti polarne lisice, volkovi, risi, tjulnji. 60 % vsega krzna, ki je na voljo na svetovnem trgu, prihaja iz držav EU. V Sloveniji sta po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter VURS-a trenutno registrirani dve krznarski farmi, na obeh gojijo činčile. V Sloveniji delujejo tudi številne neregistrirane farme, kjer poleg činčil gojijo tudi kunce in lisice, krzna ubitih živali pa lahko v strojarne prodajajo tudi lovci.

 

Živali na krznarskih farmah živijo v majhnih kletkah, kjer je komaj dovolj prostora, da se žival obrne. Življenje v nenaravnem okolju, kjer živali ne morejo živeti svobodno in svoji vrsti primerno, pušča hude psihološke posledice. Živali so pod stresom, trpijo za depresijami, pojavlja se stereotipija, celo kanibalizem, ki je v naravnem življenjskem okolju za večino vrst povsem neobičajen. Ker rejcem in trgovcem s krznom v ospredju ni dobrobit živali, temveč čim bolje ohranjeno krzno, so tudi načini usmrtitev taki, da na krznu puščajo čim manj sledi.

 

Pa poglejmo nekaj najbolj aktualnih trditev krznarjev:

- Živalim na krznarskih farmah je veliko bolje, kot bi jim bilo v naravnem okolju, saj jim tam grozi izumiranje zaradi lakote, bolezni in kanibalizma.

Tovrstne izjave so v popolnem nasprotju z zdravim razumom in pričajo o popolnem nepoznavanju osnovnih evolucijskih mehanizmov in najnovejših izsledkov etološke znanosti.

Živalim na krznarskih farmah se dobro godi, saj so nahranjene in zaščitene pred paraziti in boleznimi.

Živali imajo raznolike biološke, socialne in individualne potrebe, zato zgoraj navedeno za izpopolnjeno življenje še zdaleč ne zadostuje. Tako ljudje kot živali imajo temeljno moralno pravico do osebne svobode, fizične integritete in spoštovanja.

Živali, gojene na farmah, so temu načinu življenja že popolnoma prilagojene in zato ne trpijo, saj drugega načina ne poznajo.

Z enakimi besedami se je pred 200 leti na ameriškem Jugu opravičevalo suženjstvo, ena izmed najhujših oblik izkoriščanja, poniževanja in mučenja. Zaradi koristoljubja ne smemo zagrešiti ali dopustiti krivice.

Rejci živali na krznarskih farmah so veliki ljubitelji živali, sicer se s tem poklicem ne bi ukvarjali. Gojenje krzna zagotavlja visoke standarde za skrb in zaščito živali.

Rediti živali v kletkah, vsakodnevno gledati njihov brezup in jih nato usmrtiti z lomljenjem vratu, injekcijo cianida v srce, z električnim tokom, kjer gre ena elektroda v ustno odprtino, druga v analno ali vaginalno, z izpostavitvijo zadušitvi s CO ali CO2 zagotovo ne pričajo ne o veliki ljubezni do živali ne o skrbi in zaščiti živali. V ospredju krznarske industrije je izključno dobiček. Živali so obravnavane kot predmeti z uporabno, tržno in minljivo vrednostjo.

Zaposleni v krznarski stroki so ponosni, da lahko delajo v gospodarski dejavnosti, ki izpolnjuje cilje varstva narave in delujejo v skladu s standardi EU.

Gojiti na milijone živali zgolj z namenom usmrtiti jih, njihova trupla odvreči na smetišča (hrvaško podjetje Chinchilla d.o.o. je samo v šestih mesecih »pridelalo« 10,5 ton činčiljih trupel) in s tem povzročati kontaminacijo podtalnice, ki je še veliko hujša, kadar so živali usmrčene s plini ali strupi (decembra leta 1999 je washingtonski Urad za ekologijo nekega rejca kun zlatic za krzno oglobil za 24.000 dolarjev zaradi kontaminacije lokalne reke), in številne kemikalije, ki se uporabljajo ob predelavi in prezervaciji krzna, že na prvi pogled z varstvom narave nimajo ničesar skupnega.

Če neka gospodarska dejavnost deluje v skladu z EU, še ne pomeni, da je moralno opravičljiva. To velja predvsem za regulative, vzpostavljene v okviru Evropske zveze za rejo živali in Mednarodne federacije za trgovanje s krznom.

V krznarski dejavnosti najde svoj zaslužek in kruh na tisoče ljudi.

Trditve, da je trpljenje živali upravičeno zaradi ekonomske koristi, ki jo imajo od tega ljudje, so nelogične. Denar, ki ga nekdo služi na račun kršitve pravic nekoga drugega, nikoli ne more biti zadostno moralno opravičilo.

 

Vedno več držav je, v katerih je proizvodnja krzna zakonsko prepovedana. Nastopil je čas, da se jim pridruži tudi Slovenija. Na vsakem izmed nas pa leži odgovornost, da ukroti svoje človeške nagnjenosti k lakomnosti in ravnodušnosti ter odločno stopi v bran šibkim in ranljivim.

 

Prispevek: Urška Breznik, LjudjeZa.org


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik.

Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate z uporabo piškotkov.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Klub študentov občine Celje